LITERARNI NATEČAJ ZA MLADE: AEIOU - IZPUSTI SAMOGLASNIK

Znanje & učenje | Torek, 25.04.2017 ob 12:00 | MC Ajdovščina

Spet je bilo leto naokrog in ponovno smo v MC Hiša mladih priredili Dan mladinske literature. Tokrat z prav posebno nalogo. Iskali smo kratko ali daljšo zgodbo, na poljubno tematiko, ki pa je morala biti spisana tako, da v njej izpustite enega izmed samoglasnikov. Strokovna žirija je odločila, da je najboljša prispela zgodba Rdeč dežnik, avtorice Eve Gregorc.

 

 

 

 

 

 

Objavljamo rezultate našega nagradnega literarnega natečaja za mlade AEIOU - Izpusti samoglasnik, ki je potekal ob koncu meseca marca. Strokovna žirija je seštela točke in zmagovalci so naslednji:

1. Nagrada - Eva Gregorc - Rdeč dežnik

2. Nagrada - Maxxine Čopi - Prepoved ljubezni

3. Nagrada - Mia Krušec - Moja nedelja in Jana Ličen - Miki in udarec brez črke o

Posebno nagrado pa prejmejo še 6b in 6c razred Osnovne šole Danila Lokarja, pod mentorstvom Petre Kodre, za zgodbo En srečn bolh.

Še enkrat čestitke in hvala vsem za sodelovanje v našem literarnem natečaju. Prihodnje leto pa spet!

 

Nagrajena dela:

EVA GREGORC - RDEČ DEŽNIK

Ponedeljek, dokazano najmanj zaželena stvar v vsej širni galaksiji. Vsako naziv, še tako nehvaležen, je potrebno podeliti. Dejstvo, da moram iz tople postelje v preozke kavbojke in na pot proti prestolnici, mi ni niti najmanj všeč. Ampak takšno je življenje, včasih je pač treba početi stvari, ki nam niso všeč. Gledam sončno Vipavsko dolino in se še na pol v sanjah vzpenjam po Rebernicah. Nad mano vedno več oblakov in vedno bolj sivi so. Prva misel, ki prešine glavo je, da bo v stari Emoni dež in jaz v torbi, v kateri nosim pol sveta, nimam dežnika. Skoraj vedno ga imam pri sebi in še nedavno tega sem se odločala ali naj ga vzamem s sabo ali ne. Po tiho prosim naj v najlepši vasi v Sloveniji ne bo dežja. Moja prošnja je prezrta. Seveda lije kot iz škafa. Izjemen dan. Res. Najboljši.

Oprezam za trgovino, kjer bi lahko nabavila dežnik. Prva kjer vem, da ga bom zagotovo dobila, je Maxi. Najdražja in najstarejša veleblagovnica daleč naokoli. Malce me razvedri dejstvo, da nisem edina, ki zaradi hipne stiske išče dežnik. Še z dvema gospema zbiramo pregrešno drage dežnike in končno dobim najcenejšega, ki pa je daleč od tega, da bi bil prijazen do moje denarnice. Čakanje na blagajni se kar nekam zavleče in končno plačam moj nov rdeč dežnik in odidem iz trgovine. In glej ga zlomka. Nehalo je deževati. Ne samo, da je nehalo deževati, sonce sije kot pri norcih. Torej je moja prošnja le bila izpolnjena. Žal z akademsko zakasnitvijo. Dežnik pospravim v torbico in se jezim, zakaj sem ga sploh vzela. Bolečina v denarnici me še vedno skeli, a počasi se le pomirim in ko se vračam domov preverim, če imam vse stvari s sabo.

Krščen Matiček in tri sto kosmatih medvedov. Mojega novega, v vseh pomenih besede predragega, rdečega dežnika ni nikjer. Pogledam ponovno. Pa saj to ne more biti res. Tako kot je prišel, tako je odšel. Naj bo za seme. Sanjam, da je najditelj zadovoljen z njim, da je vreden vsakega centa, ki sem ga plačala zanj in da rdeča barva prinaša srečo vsem, ki se smejijo pod njim.

MAXXINE ČOPI - PREPOVED LJUBEZNI

Uzrl sem njegovo podobo in njegove oči. Te so me zbudile. Pričel sem teči in solze so mi polzele po licih. V svoji podobi je svetil kot zelo svetlo sonce. Želel sem njegov objem, njegove ustnice poleg mojih, želel sem se stopiti v njegovem vonju. Njegovi roki se je vedno prileglo moje lice in njegove oči so vedno zrle globoko v moje. Ljubil sem njegov topel dotik, njegov šepet mi je vzbudil prelepe občutke in srce mi je pelo. Kljub vsemu me ljubil ni. Njegov dotik je izginil, njegov šepet je utihnil, njegov smeh zbledel. Moj svet se je podrl. Svet, kjer sem bil vesel in se počutil ljubljen, svet ki mi je bil vse… To želim spet imeti. Vse, njegovo srce, njegov smeh, njegovo dušo, dotik, telo. In tekel sem. Kolikor hitro sem mogel. Nisem hotel izpustiti te priložnosti. Še vedno sem želel njegove ljubezni.

MIA KRUŠEC - MOJA NEDELJA

Moja nedelja se je začela kot vsaka, zgodaj sem vstala in odšla v jedilnico. Bilo mi je nadležno, ker me je zelo peklo grlo. Za zajtrk sem jedla čokoladne kosmiče z mlekom. Nato sem odšla v kopalnico, si počesala lase in se oblekla. Ob devetih sva se z mamo odpravili k sveti maši, ki je trajala do desetih. Ko sem prišla domov, sem šla obiskat sestrično in njeno psico Miško. Ko sem vstopila, se je Miška do mene obnašala zelo nesramno. Praskala me je, brcala in celo hotela napasti. Malo sem se je zbala, nato pa mirna odšla. Čez nekaj časa sem se vrnila in se z njo začela igrati. Videla sem, da se je sprostila in ko je hotela skočiti proti meni, sem z odločnim glasom rekla: ˝Sedi!˝in takoj se je sprostila. Ko sem prišla domov, je bilo kosilo že pripravljeno.

Za kosilo smo jedli pečenega piščanca in pečen krompir. Zares je bilo dobro. Potem, ko se pojedla, sem si odpočila in naredila, kar mi je še ostalo. Popoldan sem šla z mamo, očetom in sestro kolesarit k noni in si pri njej privoščili sladico. Ko smo prišli domov, sem si ogledala angleški film z naslovom Tašča, da te kap. Bil je smešen in zanimiv, predvsem pa realen. Pred večerjo sem odšla ven igrat nogomet. Za večerjo smo si privoščili domače narezke, popečen toast ter sir. Po večerji sem mislila gledati še oddajo Zvezde plešejo, vendar se mi zaradi trme nekaterih to ni izšlo. Odšla sem v kopalnico in ob devetih in pol sem se odpravila v posteljo.

JANA LIČEN - MIKI IN UDAREC BREZ ČRKE O

Sem Jana in sem stara 12 let. Živim na kmetiji in imam psa Mikija. Že nekaj časa ga pripravljam za prireditev. Vsak dan skupaj trenirava in Mikiju gre res super. Zbudila sem se, si pripravila zajtrk in stekla na vrt. Tam me je že čakal Miki. Najprej sva šla na travnik, kjer je Miki tekal in se igral. Kasneje sva se vrnila. Miki je najprej malce zadremal, saj je bil zelo utrujen. Medtem sem jaz pripravila vaje, ki jih je Miki napravil, kasneje sem mu dala tudi brikete, saj je bil priden in si jih je zaslužil. Mama je zavpila, da je hrana na mizi in stekla sem si umit dlani ter kmalu sedla in začela jesti. Kasneje sva z Mikijem še enkrat naredila vaje za prireditev. Kadar je Miki vadil, se je pri teku udaril. Začel je šepati in kmalu ni več tekel, ulegel se je na tla in tam ležal. Prestrašena sem stekla k njemu in zavpila atiju, naj pride k meni. Ta me je slišal in pritekel k meni, gledal je udarec, rekel pa ni nič. Čez nekaj časa je pri Mikiju že stal veterinar. Ta mu je udarec namazal in nam dal tablete za Mikija. Tisti dan sem sama šla na prireditev, Miki pa je v hiši spal. Kasneje se je udarec začel celiti in Miki je kmalu spet tekal na travniku.

Email

Prijavi se na
e-obvestila

Izpolni podatke v spodnjem obrazcu!

Sklop*:

2 + 5 =