TADEJ BEOČANIN

Branje je energija pisanja.

 

Pred leti sem prebral intervju z enim najbolj znanih in priljubljenih sodobnih poljskih pisateljev. Čudno, sem si mislil, ko sem prebiral odgovore na novinarjeva vprašanja, da človek, ki živi od pisanja piše samo dva ali tri mesece na leto.

In od teh nekaj let nazaj sem tudi sam veliko pisal. Članke, strokovne knjige, prispevke za monografije, kolumne, spletne objave, mobilna sporočila, naloge, programske dokumente, razpisne dokumentacije, dopise … In se je zgodilo: kar naenkrat nisem mogel več pisati. Besede niso padale na tipkovnico in se ne pojavljale na zaslonu. Utripajoči kurzor v praznem dokumentu, ki je bil dolgo časa zame le filmski prizor, se je preselil na moj računalnik. Kar nisem mogel razumeti, kako se lahko kaj takega sploh dogaja. Pa se je.

Z leti pišem čedalje več, pa tudi čedalje večkrat zrem v utripajoči kurzor. Je imel že prav pisatelj iz uvoda v to kolumno: če želiš pisati, moraš veliko brati. To počne ostalih devet mesecev v letu. Utrujenost od pisanja se pojavi vsakokrat, ko veliko pišeš. In tudi meni se je.

To kolumno sem najprej začel z naslovom Povolilni dan ali Matiček se ženi. Želel sem komentirati rezultate volitev (mimogrede, nad svojim sem zelo zadovoljen). Pa sem gledal in gledal v utripajoči kurzor. Ni šlo. Predvolilni čas je bil tisti, ko sem spet veliko pisal: članke, življenjepise, SMSe, komentarje na spletnih socialnih omrežjih, razloge za kandidaturo, odgovore na vprašanja organizacij in posameznikov … Potreboval sem odmor in si ga privoščil. Par dni z možgani na paši v enih od slovenskih term. Spočit sem se usedel za tipkovnico in spet zrl v kurzor. Ni šlo.

Bojan je v prvi kolumni za spletno stran mladinskega centra zapisal, da se bo z branjem tudi naša pismenost popravila. In to se je zgodilo. Prebral sem njegovo kolumno, pa dve Anitini. In nastala je druga moja. Spet je steklo.

V kratkem me čaka veliko pisanja: tri poglavja monografije o lokalnih mladinskih politikah in moj največji izziv pisanja: knjiga o Hiši mladih. Retrospektiva. Do takrat pa bolje, da preberem par knjig. In tudi naslednja kolumna bo zaradi branja že bolj meni podobna – o družbeno političnem dogajanju včeraj, danes in jutri.

Tadej Beočanin

 

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža mnenja MC Hiše mladih.

Email

Prijavi se na
e-obvestila

Izpolni podatke v spodnjem obrazcu!

Sklop*:

2 - 1 =