Ana Plesničar

Dolce vita.

 

Ko se avgust izpoje v zadnjih toplih sončnih žarkih, pride čas, da pograbimo vsa frfotajoča krila in rumene majčke, ter jih zabrišemo globoko v... omaro? Ah, kje pa! Tisti september ni bil čas za »prehodne« jaknice in obujanje slanih spominov, ampak čas za ustvarjanje novih, še bolj vročih in sladkih! Tako sem pustila, da se v omarah še za en mesec nabira prah in podarila poletnim oblekam možnost, da obledijo za odtenek ali dva več v kontrast vedno bolj zapečeni koži. Kalabrija. Calabria. Kakorkoli že sem jo izgovorila, napisala, ali pomislila, je beseda obljubljala razpokano zemljo in suh veter, vraževerja ljudi in njihov že pregovorni temperament ter strast do vsega lepega, dobrega in okusnega, morsko sol v zraku in sonce na trebuhu. Predvsem pa besedo samo.

Univerza za tujce Dante Alighieri preko centra za italijanski jezik in kulturo Southrise v Ljubljani ponuja eno- ali tro-mesečne ter pol- ali celoletne kvalitetne tečaje italijanskega jezika. Reggio Calabria, obmorsko mesto na jugu Italije s pogledom na Sicilijo, ki je s trajektom oddaljena borih petnajst minut, je za en mesec postalo moj dom. Dom je tam, kjer so ljudje, in resnično so ljudje tisti, zaradi katerih je vredno tako pozitivno izkušnjo podeliti. Italijanščina  – to je bila moja margarita. A pico lahko postrežeš na sto in en način. Tako, kot smo jih tudi okušali, ko smo s cimri iz Turčije, Madžarske ter Poljske postali neločljiva petica, od jutranjega sprehoda do univerze z obveznim kapučinom in rogljičkom za zajtrk, do restavracij, v katerih ti med večerjo morje še noge oblizne. Že moraš postati prijatelj v dobrem in slabem, ko ti v starinskem stanovanju voda za špagete kar sama od sebe zavre, pa niti soliti je ni treba, saj so stare vodovodne cevi pridno srkale sol iz morja. Zobna pasta je dobila nov okus, hrepenelo se nam je po klimatskih napravah, in že po štirih dneh smo si srčno želeli dežja, ki baje prinese poplave, ker so ulice in ceste zgrajene le za sončne dni.

Ko se je telo privadilo dejstvu, da poletju ne sledi jesen, ampak še bolj vroče poletje, je z lahkoto skočilo iz postelje in objelo dan, poln obljub. Ob devetih smo pričeli s poukom, se za dve uri potopili v učenje novih besed, okušanja starih, osvajanja slovnice, kracanja zgodb, sprejemanja tistih na filmskih trakovih, ter spoznavanja sošolcev in sošolk z vsega sveta. Sledila je pol-urna pavza v zelenem atriju fakultete, espresso in klepet v sposojenem jeziku, ter zopet dve uri pouka. Domačin Enzo ter Madžarka Ildiko sta med temi pavzami pridno skrbela, da nam zapolnita urice po pouku ter »brezdelne« vikende z izleti v okoliške kraje in na najbližje otoke, od narodnega parka Aspromonte do Eolskih otokov. Lepote Scille, prav tiste iz razvpite mitološke dvojice Scile in Karibde, smo odkrivali kar na lastno pest, saj nas je od mediteranske vasice z gradom na pečini ločilo le dvajset minut vožnje z vlakom, in že smo »delali nič« na peščeni plaži s pogledom na Mesinsko ožino. Enostavno, ta dolce far niente.

Septembra je poleg vseh izletov Univerza ponujala še sodelovanje v žiriji na mednarodnem festivalu kratkometražnih filmov Pentedattilo Film Festival. In drugo mesto gre... filmu Hey, tovariši! Naravnost z domače kraške zemlje se je zaslišala slovenska beseda tam v osrčju narodnega parka Aspromonte! Kar radi smo se pomudili v tem hribovju. Zakotne vasice so ponujale čisto drug svet, svet koz in pastirjev, dreves bergamotke in skalnatih pašnikov, figovcev in kmetij, nerazumljivega dialekta in trojezičnih napisov: v Italijanščini, lokalnem narečju, in grški pisavi, še iz tistih davnih, davnih časov, ko je Dedal po Ikarovem padcu pristal na Siciliji. Miti in legende so vpletene tudi v vasico Pentedattilo, varno usidrano v skalnato formacijo, ki spominja na dlan, saj ime samo pomeni »pet prstov«. V tistih koncih je znana kot »mesto duhov«, ki se v vetrovnih nočeh sprehajajo okoli vogalov in takoimenovanih »prstov«. Ime si je prislužila tudi zato, ker je bila vas v šestdesetih letih prejšnjega stoletja popolnoma zapuščena, a je že v osemdesetih spet zaživela, in tako si domačini še vedno prizadevajo Pentedattilu vliti življenjsko energijo s pomočjo mednarodnega sodelovanja na področju kulture, ohranjanja kulturne dediščine, pa tudi tako, da včasih preprosto zavihajo rokave in poprimejo za lopato. Nas je ta biser grškega ozemlja ali aree grecaniche, kot se območje uradno imenuje, začaral, in vztrajno smo se vračali. Filmski festival se je preselil v hiše in na ulice ter celo v vaško cerkev, kjer so nad oltarjem predvajali kratke filme, podeljevali nagrade, ter izkoristili akustiko za pesmi o zemlji in ljubezni, tisti kalabrijski. Pravo pravcato hipijevsko ozračje za cerkvenimi zidovi.

La Festa della Madonna della Consolazione je še en pomemben verski praznik v Reggiu Calabriji.  “Con i terremoti, in tempi di guerra e di pace, questa festa si è fatta e questa festa si farà!” pravi ljudska modrost. Naj bo čas potresov, vojn ali miru, praznovalo se je in praznovalo se bo! S Kalabrijci in sosedi Siciljanci smo pridni študentje pozabili na »vsakodnevne skrbi« kot so lomljenje jezikov in mečkanje učnih listov, ter se jim pridružili pri, spet tridnevnem, rajanju in veselici. Ob strastnih ritmih neučakane tarentelle, ekstatičnega plesa ter glasbe tamburina, kitar, in harmonike, smo zamaknjeno občudovali domačine, ko so se le-ti  prepustili tistemu, kar imajo že v krvi, in to prav pred največjo katedralo Reggia. Tja so na najpomembnejši dan praznika v slavnostni procesiji, dolgi par ur, po glavni ulici Garibaldi prinesli sveto podobo Marije Tolažnice. Popoldne, v največji vročini, seveda. Tistega sobotnega jutra smo se s trajetkom odpravili na Sicilijo. In koga srečamo na palubi? Prav te vročekrvneže, ki ob sedmih zjutraj še vedno vlečejo meh in brusijo pete, od tistih, ki so jim starši kupili njihove prve praznične čevlje, do onih starih mam, ki te mulce vlečejo za ušesa, ko si za trenutek oddahnejo od rajanja. Jug zna žurat. In jug zna delat sladoled! Naši izleti so se brez izjeme zaključili ob burnih debatah, kje je je pistacijev sladoled bolj pistacijev, ter katera kavna granita s smetano je bolj osvežujoče sladka s tistim nepogrešljivim priokusom grenkega. Ko smo tako kresali mnenja ter se brusili tudi v Italijanščini, smo mogoče nekomu, ki je vse to opazoval od daleč, še izgledali kot pravi Italijani. Pač veliko mahanja z rokami in »gelato... caffe... bellissimo«. Hrana, večna tema v Italiji, nikoli do konca prežvečena. A skrbnemu poslušalcu zagotovo ni ušel naš čuden naglas, izgovarjanje besed, izbira vrstnega reda in podobne slovnične malenkosti. Tako je, ko se v italijanskem jeziku sporazumevajo Madžarka, Turkinja, Poljakinja, in Slovenka. Pogovor s Kalabrežani ni bila najboljša vaja, saj je uvodnem stavku  vedno sledilo vprašanje: »Pa ti govoriš v Italijanščini?« ki ni bilo namenjeno nam, ampak domačinu. Občutek je podoben, kot če bi se znašli v Prekmurju in pričakovali nam znano melodijo in besede.

Težko se je bilo posloviti od tako navdihujočega vsakdana, poležavanja na plaži po pouku, sladolednih kepic v rednih intervalih, novo spletenih prijateljstev in kaj več, kot prijateljstev. Zaljubili smo se vsi, pa najsibo v Torto Setteveli, najneverjetnešo torto na svetu iz sedmih vrst čokolade ali v večerni kino na prostem na Piazzi Castello. Šola nam je po opravljenem izpitu podpisala certifikat iz italijanskega jezika, a največ so bili vredni tisti, ki so nam jih vsak dan »podpisovali« sprevodniki, trgovci, sošolci, učitelji, natakarji in domačini. V  poplavi Erazmus in ostalih študentskih izmenjav se meje brišejo in razdalje manjšajo, a lingua franca je še vedno angleščina. Odločitev, da se potopiš v jezik katerekoli države, je odločitev, da se še bolj neposredno zbližaš s kulturo njenih ljudi ter načinom mišljenja, ter da za kratek čas preprosto živiš njihovo vsakdanjost. Jezik je še vedno edinstven zaklad naroda, in zakaj ne bi obogatili svojega življenja z izkušnjo več, in se podali na lov za zakladom?

 

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja MC Hiše mladih.

Email

Prijavi se na
e-obvestila

Izpolni podatke v spodnjem obrazcu!

Sklop*:

2 + 6 =