MC21 - SANDA HAIN

1. Na kaj je Sanda Hain najbolj ponosna?

Na svojo družino. No, v vseh teh letih pa se je nabralo tudi nekaj drugih dosežkov, zato sem kar zadovoljna sama s sabo :).  Sploh ne nazadnje pa sem ponosna, da sem uspela ohranit mladostnega duha in da ste me povabili v tole vašo klepetalnico.

2. Te najdemo na Facebook-u ali Twitter-ju?

Facebook, vendar samo zaradi dela – tako službenega, kot ljubiteljskega. In malo tudi zaradi radovednosti, in ker ne želim ostati »za cajtom«. Socialna omrežja so tudi velika grožnja, past … sama po sebi odlična orodja, vendar jih uporabniki pretežno izrabljajo, malokdo pa jih uporablja. Zgodovina se ponavlja, v mojih mladih časih je bila vsega kriva televizija :)

3. Raje kava ob sončnem vzhodu ali kozarec vina ob sončnem zahodu?

V bistvu oboje. Je pa res, da zgodaj vstajam, in da je lepo v miru in s kavo začeti dan.

4. S katero znano osebo, bi se zlahka odpravila na večerjo?

Ojej, s takšno, s katero bi se imela kaj za pomenit. :)

5. Kako skrbiš za čistejše okolje?

Ločujemo odpadke, kompostiramo, NE TROŠIMO po nepotrebnem, ne kupujem in se nasploh izogibam plastičnim vrečkam, udeležujemo se čistilnih akcij v svojem kraju … pravzaprav prav nič posebej ne skrbimo za čistejše okolje, z družino se do narave obnašamo spoštljivo, predvsem pa mislim, da živimo zmerno.

6. Katero glasbo boš zagotovo vzela na samotni otok?

Hja, težko vprašanje. Če bi morala zbirat, potem nobene, ker se nebi mogla odločit in ker mi je ptičje petje včasih še bolj všeč, kot narejena glasba. Če pa bi imela možnost neomejene prtljage, bi verjetno vzela svojo zbirko plošč. Gramofonskih. In gramofon. Zaradi muzike in zaradi lepih spominov na tiste moje nore čase.

7. Raje Slovenija ali raje Združene države Evrope?

Sem en tko hud zapečkar, da bi blo na mestu vprašanje: raje Dobravlje ali raje Wajdušna? :)

8. Če bi bila Miss sveta, za kaj bi si najbolj prizadevala?

Ne bi bila miss sveta. Želim pa si (si tudi prizadevam), da bi se ljudje med sabo imeli rajši. Tako bi bil svet lepši.

9. Opravljaš kdaj prostovoljno delo?

Ja.

10. Tvoj nasvet mladim bi bil?

Življenje je samo eno in zelo zelo vaše.

11. Če začnemo pri »koreninah« verjetno ne zgrešimo, če rečemo, da nisi čisto ta prava wajduka. Kaj in kdaj te je torej prineslo v naše kraje in predvsem kako si se navadila na našo burjo?

Prinesla me je zaljubljenost, obdržala me je ljubezen – do te dežele. Po vseh teh letih se mi še zmerej zgodi kakšno magično jutro, ko se ob sončnem vzhodu (v Dobravljah ga doživimo malo prej, kot Ajdovci) peljem v službo, občudujem to lepo deželo in si mislim, kako sem srečna, da sem si našla dom prav tu.

12. Mnogo ljudi se te spomni še iz časov ajdovskega RA Nova, ki ga danes žal ni več. Kakšni so tvoji spomini na tiste čase?

O, lepi. Na radio sem zašla po naključju. Iskala sem delo, pa sem poklicala v uredništvo. Edo Pelicon me je kar takoj povabil na obisk, mi dal v roke časopis in ukazal brati. Kmalu nato sem se znašla v studiu, kmalu nato so Delo in teletekst zamenjale lastne vesti, oddaje, pogovori … Takrat smo bili najbolj poslušan radio v dolini prav na račun dobre lokalne informacije. Zanimiva in ustvarjalna ekipa smo bili, dobro smo sodelovali.

13. Verjetno si tudi ti mnenja, da je škoda ker lokalna radijska postaja ne oddaja več?1

Pravzaprav sploh nimam več časa poslušat radia, na drugi strani pa je tudi ta medij prehitel internet. Hitre informacije, ki so bile nekdaj velika prednost radia, mi zdaj isti trenutek, ko se zgodijo, že priletijo na telefon. Je pa tudi res, da je vsak lokalni medij zelo dragocen in cenjen, saj ob vsej poplavi globalnih informacij na moč primanjkuje lokalne informacije, zato ja, je škoda ker ni več tistega starega dobrega radia Nova.

14. Kasneje te je pot zanesla v TIC Turistično informacijski center, kjer je začela nastajati vizija ponudbe turizma v Ajdovščini. Kako pa kaj spomin na te čase?

TIC Ajdovščina se je začel s prazno pisarno. Pisalno mizo (ki jo imam tudi v novi pisarni) sem si našla na občinski kašči, nato sem dobila še star računalnik. Začela sem tako-rekoč iz nič, brez enega samega konkretnega ponudnika, da o turističnem produktu niti ne govorim, v desetletju pa je nekaj vendarle nastalo. Zbralo se je ponudnike, motiviralo nove, ogromno je bilo narejeno na produktih, na promociji, aktivno se je vključevalo v regijske projekte.

15. Do danes je bilo na razvoju turizma pri nas narejenih kar precej korakov. Kako sedaj z distance gledaš na te korake. So bili pravilni? Kateri so zate pravi rezultati dela na področju turizma v Ajdovščini?

Težko rečem, če so bili pravilni, so pa vsaj bili. Poudarila bi, da smo v mojem času na TIC-u pretežno sami dajali pobude, sami vodili projekte, se vključevali v razne aktivnosti. Ves čas sva s sodelavko opozarjali na pomanjkanje strateškega načrtovanja, vizije in ciljev, ki jih želimo doseči. Mislim, da sva kljub temu ogromno dosegli, še več – trdim, da sva Ajdovščino umestili na turistični zemljevid Slovenije.

Kot občinska piarovka sem še vedno do neke mere vpletena tudi v turistične zgodbe, ki vplivajo na podobo naše občine, to pa je torej tudi moja skrb. Predvsem pa sem mnenja, da je turizem širša zgodba, v katero je vpletenih vrsta deležnikov in ki ga kroji mnogo dejavnikov. Premalo se dela na spodbujanju ponudnikov, na povezovanju, na produktih, če želite. Manjka nam turistične infrastrukture in servisnih dejavnosti – žalostna sem, ker se zadev lotevamo z vrha. Kaj nam pomaga promocija, če pa nimamo celovite ponudbe?

Je pa dejstvo, da je turizem edina gospodarska panoga na svetu, ki je v porastu, edina perspektivna gospodarska panoga v Sloveniji in velikanska priložnost za Vipavsko dolino. Naša dežela ima odlično lokacijo, imenitne logistične povezave, občudujoče naravne danosti, fantastične zgodbe in z malo taprave volje bi lahko ustvarili kar nekaj novih delovnih mest.

16. Mnogokrat še vedno slišimo kritiko, da se na tem področju premalo naredi. Se ti zdi, da je še kaj kar bi lahko še povečalo obisk naše Vipavske doline?

Sem v večjem delu odgovorila že zgoraj. Če pa sem zelo konkretna – manjka nam skupna vizija, torej strategija. Pri izdelavi strategije bi morali sodelovati vsi akterji v našem lokalnem turizmu – od kmetov in rokodelcev, do gostincev in hotelirjev, od društev do podjetij, od ustanov do posameznikov. Vsak bi moral povedati, kako vidi razvoj, na podlagi tega bi se odločili kaj, kako in po kakšnem vrstnem redu se bomo lotili dela – turizem smo ljudje! Tudi nasploh sem velika zagovornica transparentnosti in širokih javnih razprav. Meni se to ne zdi zapravljanje časa, pač pa zagotavlja trdnost in modrost odločitev.

Ob razvoju turizma pa bi se moralo nujno razvijati tudi podeželje. Nekoč »Raj dežele Kranjske«, vrt Slovenije. Kaj pa danes? Mleka tako rekoč nimamo več svojega, na Vipavskem skorajda ni mogoče kupiti doma sušene mesnine, s katero se tako radi ponašamo, kar je neprodanega sadja, pretežno segnije v sadovnjakih, namesto da bi končalo v kozarčkih marmelade. Smo pozabili nauke Matije Vertovca?? Kupujmo domače!

17. Iz turističnih voda si prešla nazaj v novinarske in sicer te danes prepoznamo kot glavno urednico Ajdovskih novic. Verjetno tudi tukaj ne zgrešimo prav veliko, če rečemo, da uživaš v svojem delu?

Ja, delo je zanimivo. Veseli me (ponosna sem :) ), da mi je uspelo nabrati dobro ekipo, s katero naš lokalni časopis ustvarjamo skupaj. Imamo resen namen storiti kaj dobrega, ponuditi bralcem tiste informacije, ki jih po našem mnenju potrebujejo, po naših možnostih pomagati, da se vse skupaj začne vrteti v pravo, pozitivno smer.

18. Ajdovske novice so med občani zelo lepo sprejete. Koliko truda in dela je vloženega v to, da nas vsakega 15ga v mesecu čaka nova številka v nabiralniku?

Ogromno.  Resno se začne kakšnih 14 dni pred izidom, stopnjuje se v tednu prej, ko je treba delat kar po cele dneve. Običajno en konec tedna v celoti posvetim urejanju vsebin, ker ob pisanju in urednikovanju opravljam tudi delo lektorja – se opravičujem za vse napake za nazaj, pa tudi za naprej :).

19. Vemo, da je na naših koncih mnogo mladih, ki jih zanimajo novinarske vode. Ajdovske novice so lahko tudi super odskočna deska ali pa odlična priložnost za nabiranje izkušenj. Kaj meniš?

Seveda, nekaj mladih se že mojstri s pisanjem za Ajdovske novice in prav lepo sodelujemo. Mislim, da je to dobra izkušnja, ne nazadnje pa tudi dobra referenca. Dobrodošli vsi, ki radi pišete, pa tudi vsi, ki imate zanimive ideje.

20. Mnogokrat te najdemo tudi v Hiši mladih. Tvoj pogled na dogajanje v Palah? :)

NAVDUŠENA SEM, ponujate odličen program, povezujete, ste skrbni. Priznam, da sem imela ob selitvi MC-ja iz stare vojašnice sredi mesta v lepo – kaj lepo, čudovito – novo hišo na obrobje mesta, pomisleke. Pa vse tako kaže, da vam je tudi novo okolje dalo zagona za odlično delo. Čestitke ekipi MC-ja!

21. POSTAVI SVOJE VPRAŠANJE MLADINSKEMU CENTRU HIŠA MLADIH !

Kako pa vi vidite Ajdovščino v prihodnosti?

Kot kraj, kjer je in kjer bo vedno lepo živeti.:)