MC21 - ŽIGA X GOMBAČ
1. Prva asociacija na »Žiga X Gombač«
Nepredvidljiv. Velikokrat presenetim tudi samega sebe. Največkrat takrat, ko pišem.
2. Kateremu letnemu času si najbolj podoben?
Jeseni. Zdi se mi, da takrat lahko zadiham, predvsem pa čutim intenzivneje, kot v drugih letnih časih. In dežne kapljice šepetajo najlepše zgodbe ter meglice skrivajo navdih.
3. Če bi lahko potoval v času, kam bi se odpravil?
Na ljubljansko Barje, v čas Bobrov Janeza Jalna. Gre za eno meni najljubših knjig, ko je bilo življenje še prvinsko, pogum cenjen in človek iskreneje povezan z naravo.
4. S katero znano osebo, bi se odpravil na samotni otok?
Žena Vesna je tista, ki mi je najbolj znana in poznana. Z njo na samotni otok sploh ne bi bil več tako samoten, ampak prijeten, topel in domač.
5. Katere sladice se ne moreš prenajest?
Jih je lahko več? Rad imam muffine, cookije, pa kot noč črne čokolade. In čaj. Nesladkani črni čaj. Tudi to je lahko sladica. Pa dobra knjiga, nepozabni koncerti v nekdanjem ajdovskem klubu Jutro, lep sončni zahod in dejanja, ki nadgrajujejo človeka.
6. Opiši Slovenijo v enem stavku.
Slovenija je država mnogih zgodb, skrivnosti in navdiha*.
*Drobni tisk: Slovenija pod svojim površjem, pa tudi povsod okoli nas lebdijo zgodbe, ki čakajo, da jih prestrežemo in se tako vedno znova soočimo sami s seboj. Tudi tukaj, blizu Ajdovščine so te zgodbe prisotne. Mnogo njih. Na primer Ad Pirum. In legenda o Orkodiu.
7. Kaj je to ljubezen?
Kaj ni bilo o njej že vse napisano? Nekajkrat? Rekel bi, da mora ljubezen doživeti, izkusiti in poimeovati vsak sam. Ljubezen je zame, seveda če se ji popolnona prepustiš, lebdenje. Lebdenje med vsakdanom, se pravi tukaj in sedaj ter nečem kar je veliko večje od človeka, zemlje in nemara tudi vesolja.
8. Če bi ulovil zlato ribico in imela eno željo, kaj bi jo prosil?
Veste kaj? Zlato ribico sem moral nekje na svoji poti že srečati. Morda v kakšni drugi obliki in stanju, a videti je, da je bila res ona. In zaenkrat se tistega, kar sva se zmenila, točno drži.
9. Kaj bi rad znal, pa ne znaš?
Risati. Želim si, da bi sam ilustriral svoje knjige. Ilustriral minimalistično, stripovsko, pa tudi spektaularno, barvito, dimezijsko. Da bi dejansko prikazal, kaj se mi plete po glavi, ko pišem. Pa nikakor ne gre. Res. Morda je rešitev v videomontaži, ki se jo učim. Rad bi znal tudi leteti, oziroma vsaj skakati takšne zares dolge skoke. Rad bi znal jezditi zmaja, ker vem, da obstajajo in plavati pod vodo, ne da bil omejen z dihanjem. Nadvse si želim tudi razumeti govorico kitov in z njimi poklepetati o tem in onem, ker jih sumim da so enkratni šaljivci. In seveda bi rad dojel, kam vodijo Kosci v ozvezdju Oriona. Če bi le lahko, bi tja odletel na zmajevem hrbtu.
10. Tvoj nasvet mladim bi bil?
Pustite alkohol in droge pri miru. V življenju vselej izhajajte iz sebe. Vaša zgodba ne bo napisana, če se je ne boste lotili sami. In ko jo boste napisali, bo takšna, kot jo ne bo mogel zapisati nihče drug.
11. Zakaj in kako v pisanje mladinske literature?
Ob branju mladinske literature sem od nekdaj nadzemeljsko užival. Dobesedno. Ob branju takšnih knjig me je v občutljivih letih odneslo nekam daleč stran, kjer sem dojel in spoznal marsikaj o odnosih, življenju, kako na tem svetu kaj deluje in zakaj. Nedvomno je mladinska literatura sooblikovala moj svet, oziroma dojemanje sveta. In to na takšen način, da sem se je lotil tudi sam.
12. Kdaj pri tem »delu« najbolj uživaš?
V dialogu samega s seboj, to je takrat, ko se zgodba piše in oblikuje. Ko nastajajo zgodbe, značaji in kraji, ki jih drugače ne bi bilo. Vsaka črka, ki jo dam na papir, vsak stavek, oziroma poglavje, ki jih zaključim so čisti, prvinski užitek. Seveda uživam tudi nad odzivom, ko vidim, da je moja zgodba našla sogovornike tudi v bralcih.
13. Katere teme so ti najbolj všeč pri tvojem pisanju?
Pustolovščina, avantura, boj med dobrim in zlim, pa zgodovina. Slednja še posebej, če ni definirana. Če dopušča možnost, da se jo nadgradi in zapiše po svoje.
14. Kje najlažje poiščeš navdih za svoje ustvarjanje?
Moj navdih za pisanje zgodb je življenje samo. Večinoma gre za moje življenje, tu in tam za delčke življenj drugih ljudi, ki sem jih prestregel na svoji poti. Sem aktivni prejemnik in arhivist vsakega doživetega dneva, vsake sekunde, ki se zapiše in izrazi v obliki mešanice izkušenega, zavestnega in podzavestnega. Navdih je vsak doživeti sončni žarek, občuteni mavrica in krivica, doživeta senca in mračni trenutki. Avtor sam mora biti osnova in temelj vsake zgodbe, biti mora nekakšen prevodnik in čolnar med splošnim realnim ter svojim domišljijskim svetom.
Čez to osnovo se v procesu nastajanja nanese domišljija in ideje, ki jih najprej predebatiraš v dialogu samega s seboj, nato to s svičnikom zapišeš in oblikuješ v nekakšno skico na papirju ter nato končno vse skupaj udejanjiš skozi proces pisanja. Takrat se dogaja nerazložljiva kemija, čista prvinskost, ko velikokrat presenetiš samega sebe. In ko za seboj bereš tekst, se vprašaš, le kdo je to napisal.
15. Kaj je po tvojem mnenju najpomembnejše, da nastane dobra mladinska povest, oziroma, da jo mladostniki z veseljem berejo?
Pri pisanju knjig je najlepše to, da knjige, kot jo napišeš, ne more napisati nihče drug. Tudi če bi zgodbo komu narekoval. To ločnica med avtorji in občutek, ko pišeš vrstice, oziroma oblikuješ misli, kot jih ne bi nihče drug je enkraten. Mladi bralci, so zahtevni bralci, za katere je treba pisati zbrano, izbrano in zelo zares. Pišem vedno tako, da se sprašujem ali bi to kot mulcu všeč meni in ker sem še vedno precej mulca, hitro najdem odgovor kako in kaj. V zgodbi mora biti prisotna napetost, iskrenost in življenjskost. V knjigo je treba dati del sebe, če ne ni prepričljiva.
16. V današnjih časih je med mladimi vse bolj prisotna sodobna tehnologija. Se na kak način tudi temu prilagajaš, ali raje ostajaš pri tradicionalnih metodah branja in verjameš v pravo »knjigo« ?
Knjiga je tista, ki najbolje umiri pred podivajnim vsakdanom in ponuja enkraten pobeg, če situacija tukaj in sedaj kdaj postane neugodna. Tudi moje knjige so pisane na način, da ponujajo možnost odklopa ter pobeg v dogodivščino in pustolovščino. Klasična knjiga bo zame vselej ostala osnova, nove tehnologije in pristopi so lahko podaljšek, nekakšna nadgranja, vsekakor pa knjige ne morejo nadomestiti.
17. Kakšno se ti zdi stanje mladinske literature v Sloveniji? Imaš morda ambicije tudi s prodorom v tujino?
Stanje mladinske literature pri nas je zelo podcenjeno. To je dejstvo. Mladi pisatelji so načeloma prepuščeni samim sebi, čeprav bi bilo prav, da bi jih kdo vodil. A se s tem ne obremenjujem. Vem, da sem na pravi poti in da me na tej poti spremlja kopica idej, ki jih bom z leti uresničil. Ob tem imam podporo družine, prijateljev in bralcev. To je vsa podpora, ki jo potrebujem.
Tujina? Vsekakor. Trenutno se dogovarjam za izid mladinskega romana Jastrebov let na hrvaškem trgu, zbirka Živa iz muzeja, ki bo začela izhajati letos poleti pa bo tudi prevedena v tri tuje jezike.
18. Kako se soočaš s kritiko, še posebej če morda kdaj ni najbolj ugodna?
Slabih kritik na moje pisanje za zdaj še nisem imel. Odzivi s strani mladih so bili vselej lepi in pozitivni. Za to sem jim brezmejno hvaležen. Je pa res, da knjige ne dam od sebe, dokler nisem vanjo 101% prepričan. Svoj tekst za seboj preberem neštetokrat, da res vse štima.
19. Te morda, kdaj v prihodnosti, mika tudi pisanje za odrasle ?
Seveda! Idejno imam zasnovanih pet romanov za odrasle in veselim se dneva, ko se jih bom lotil. V načrtu imam, da jih bom pisal nekje na samem, daleč stran od civilizacije. V nekakšni kamniti hišici med sivim kamenjem, ki dobi svojevrsten vonj ko ga pobožata sonce in dež. Družbo mi bo delala labradorka Šapa s katero bova debatirala o zapletih, razpletih, razmerjih in značajih.
20. Tvoje najljubše mladinsko čtivo je, oz. kateri avtorji mladinske literature so ti najbolj všeč?
V ožji izbor sodijo Bobri Janeza Jalna, pa epski zgodovisnki romani Henrika Sienkiewicza, knjige Roalda Dahla, uporniški romani kot so Mali upornik, Deček na črnem konju, Skriti dnevnik, zabavne zbirke kot so Nikec Sempeja in Goscinnya ter Gospod Gnilc Andya Stantona.
21. POSTAVI SVOJE VPRAŠANJE MLADINSKEMU CENTRU HIŠA MLADIH !
Kdo ali kaj je Okra?
Med drugim tudi zelenjava! :)
