MC21 - MAJA MARINKOVSKA
1. Prva asociacija na »Maja Marinkovska«
Moje ime in priimek prav lepo pašata skupaj! Zagotovo ju obdržim v kompletu tudi po poroki!
2. Kateremu letnemu času si najbolj podobna?
Poletju, ki je vročekrvno, optimistično, temperamentno in ležerno hkrati, z nenadnimi besnimi nevihtami, ki pa se hitro pomirijo in za njimi vselej pride kristalen dan.
3. Če bi lahko potovala v času, kam bi se odpravila?
Zagotovo prej v zgodovino kot v prihodnost; da me ta mika, je jasno že iz izbora mojega študija (umetnostna zgodovina in sociologija kulture). Verjetno bi pokukala v vsa obdobja (in pred-obdobja, oz. čas pred »uradno« zgodovino, ker ne verjamem, da so piramide zidali s pomočjo škripcev …), če bi morala izbrati samo eno, pa bi bil to prelom iz 19. v 20. stoletje.
4. S katero znano osebo, bi se odpravila na samotni otok?
Ker je treba razmišljati dolgoročno, bi to moral biti kak pravi moški, saj na samotnem otoku pride prav močan, vitalen, neustrašen, iznajdljiv predstavnik nasprotnega spola, pa tudi na reprodukcijo je treba misliti … Martin Strel … žal odpade, ker bi on odplaval nazaj v civilizacijo. Potem pa vzamem Roberta Doljaka. Še niste slišali zanj? Prepričana sem, da ga poznate, če ne osebno, pa preko njegovih izdelkov. Saj ste že opazili steklenico za vodo Costella?
5. Katere sladice se ne moreš prenajest?
Sladice niso moja šibka točka. Sem bolj za slano …
6. Opiši Ajdovščino v enem stavku.
Ajdovščina je mestece z velikim potencialom – naj ne ostane le pri tem.
7. Kaj je to ljubezen?
Ljubezen je … v zraku, la la la, la la la!
8. Če bi ulovila zlato ribico in imela eno željo, kaj bi jo prosila?
Naj lepo prosim ukine birokracijo.
9. Kaj bi rada znala, pa ne znaš?
Koliko strani lahko napišem? Igrati klavir in skladati, tekoče govoriti italijansko in brazilsko portugalščino, frizirati, bio-dinamično vrtnariti, šivati, popraviti avto, zamenjati jeklenko plina, tleskniti s prsti in še in še in še … Joj, pa še niti do osebnostnih lepotnih popravkov nisem prišla …
10. Tvoj nasvet mladim bi bil?
Tudi jaz sem še mlada, zato se tudi sama priporočam za kak nasvet!
11. Zakaj v svet kustosov?
Iskreno povedano, ko sem se odločila za študij umetnostne zgodovine, sploh nisem razmišljala o tem, kakšen bo moj poklic; želela sem si le, da bi bilo moje življenje povezano z likovno umetnostjo, da bi delala v z njo povezanem okolju. In želja se mi je izpolnila. Šele pozneje sem se začela ukvarjati z definicijo svojega dela …
12. Kaj ti ta svet ponuja?
Biti vsak dan v stiku z likovno umetnostjo, se ukvarjati s sferami, ki širijo moj zorni kot in zaznave, spoznavati krasne, navdihujoče ljudi, oz. umetnike, se spuščati v njihove globine, veliko branja. Daje mi tisti vzvišen občutek nad rutino, nad materialnimi potrebami, zelo podoben sakralnemu. Omogoča združevanje dela in užitka.
13. Lahko na kratko opišeš kdo sploh kustos je in kakšno znanje je potrebno?
Res na kratko in preprosto povedano je kustos tisti, ki skrbi za zbirko (npr. za umetniško, lahko je tudi zgodovinska, arheološka itd), jo preučuje, o njej piše in pripravlja razstave, torej približuje kulturno dediščino javnosti. Je tisti, ki spremlja razstavo od njene idejne zasnove do realizacije. Je prevajalec med umetniškimi artefakti in javnostjo. Znanja, ki je za to delo priporočljivo, ni nikoli dovolj in pri našem poklicu se učenje, izpopolnjevanje nikoli ne konča, saj se nova umetnost vedno znova poraja, razvija in spreminja, pretekla pa vedno znova razkriva, ter vselej odraža čas, iz katerega izhaja. Zato je poleg umetnostne zgodovine pomembno tudi poznavanje zgodovine, kulture v najširšem pomenu (od religije in mitologije do kulturnih praks in filozofije), tujih jezikov, ter ne nazadnje sodobnega dogajanja, da se umetniško delo lahko kontekstualizira. In sigurno sem še kaj pozabila!
14. Kako deluje razmerje kustos in umetnik?
V najboljšem primeru, ko sta torej oba na »valovni dolžini«, si prideta na proti, je umetnik ustrezno predstavljen, kustos pa ima svobodo predstaviti svoj pogled o njem. V najslabšem primeru je kustos zgolj glas oz. beseda umetnika, ki preko njega sporoča svoj pogled na lastno produkcijo in odloča obliko razstave, ali pa popolnoma preglasi umetnika, da ta ne doživi predstavitve, ki bi bila zanj najprimernejša. Vmes pa je milijon odtenkov in vsako sodelovanje je drugačno. V vsakem primeru pa je to kompatibilen odnos, saj eden drugega potrebujemo, prvi ima tisto, kar drugemu manjka in obratno, iz katerega lahko oba potegneta veliko novih znanj, izkušen in vložita veliko lastne kreativnosti. Vsaka podobnost s partnerskim odnosom je zgolj naključje!
15. Lahko rečemo, da je delo kustosa ravno tako umetniško delo?
Seveda, ko je kustos avtor ideje, koncepta, izbora del za razstavo in določi njihovo postavitev, se zelo približa umetniškemu delu. Izbor in postavitev sta namreč tista, ki naredita ali uničita razstavo, oziroma: tudi še tako odličnega umetnika se da obupno razstaviti. Pa ne samo to, zadnja desetletja je kustos močno vpet tudi v umetniško »produkcijo« in se podpisuje kot avtor razstav, kot nekakšen režiser, tako da je njegova vloga vedno bolj izrazita. Preko razstave lahko kustos podaja svoje mnenje, svoje sporočilo, izraža svoj okus in včasih je celo bolj v ospredju kot sami umetniki. Drugo vprašanje pa je, ali nam take razstave kažejo realno situacijo na umetniškem področju.
16. Kaj loči dobrega in slabega kustosa?
Oba sta lahko visoko študirana, načitana, polna širokega znanja in tujih jezikov, kajti to so znanja in lastnosti, ki jih kustos pridobiva vse življenje. Kar ju loči, je po moje intuicija, šesti čut za prepoznavanje Umetnosti in seveda čustva, emotiven odnos do umetniškega dela, ki ju ima dober kustos.
17. Mnogim se zdi včasih umetnost kontroverzna? Se ti zdi, da lahko najdemo kaj podobnega tudi v delu kustosa?
Če kustos »spusti«, oziroma povabi kontroverznega umetnika v galerijski prostor, potem lahko sklepamo, da tudi sam to kontroverznost podpira! Enako je lahko tudi on sam idejni avtor kontroverzne razstave, za katero potem išče njej primerne oblike umetnosti. Toda kontroverznost na našem področju ni nikjer definirana in je nekaj subjektivnega, zato o tem pojmu in njegovem dojemanju lahko govorim le v prvi osebi. Na splošno sem za umetniško svobodo, toda le-ta se zame zaključi tam, kjer se začne svoboda nekoga/nečesa drugega. Zato se ob raznih projektih, povezanim z nasiljem, ogrožanjem in celo odvzetjem življenja ljudi, živali in, da ne pozabimo, tudi narave, večkrat zgroženo vprašam, »pa kaj sem jaz študirala«?!
18. Katera zvrst umetnosti ti je najljubša pri opravljanju svojega dela?
Najljubše sploh ne bi mogla izpostaviti, ker vsaka od zvrsti nagovarja na drugačen način in z drugačnim karakterjem. Mislim, da si med seboj slika, risba, kip, grafika ali fotografija sploh ne morejo delati konkurence. Kvečjemu bi poleg teh, s katerimi se ukvarjam, dodala še druge panoge znotraj vizualnih umetnosti, ki me tudi zelo zanimajo, od arhitekture, vizualnih komunikacij in uporabnih umetnosti do hortikulture!
19. Meniš da v Ajdovščini dovolj cenimo Pilonovo galerijo in njeno delovanje?
Žal premalo. Verjamem sicer, da je Pilonova galerija cenjena zaradi svojega »renomeja«, da si pa obenem Ajdovci sploh dobro ne predstavljajo, kaj vse sodi v naše delo, ki zagotovo ni omejeno zgolj na otvoritve razstav. In ne, delo zaposlenih v galeriji ni stražiti razstavljeno zbirko in dežurati v urniku, ko je galerija odprta za obiskovalce, čeprav smo vsakega iskreno veseli! (beri vpr. 13) Le starejše generacije imajo zares spoštljiv odnos do našega prispevka ter zvesto obiskujejo naše prireditve in to brez posebnega interesa (ker bi bili npr. prijatelji ali družinski člani od posameznega umetnika ipd.), temveč zaradi zanimanja, osebne kulture in podpore našemu trudu. Zato pridite tudi mladi in nas spoznajte!
20. Galerija, kjer bi rada nekoč »nastopala« je?
Moja zasebna galerija!
21.) POSTAVI SVOJE VPRAŠANJE MLADINSKEMU CENTRU HIŠA MLADIH !
Kje naj najdem zlato ribico?
V trgovinici z zlatimi ribicami! :)
