Umetniška nadgradnja Hiše mladih
20.05.2011
V Mladinskem centru in hotelu Hiša mladih Ajdovščina je še vedno na ogled rastava lokalnih umetnikov, ki nosi naslov SKUPIN(SK)A SLIKA in, ki je nastla ob priložnosti otvoriteve nove zgradbe v Palah. V projektu sodeluje več domačih uveljavljenih umetnikov, ki svoja dela razstavljajo po celotni notranjosti novega Mladinskega centra in hotela. Vabljeni, da nas obiščete in si pobliže ogledate umetniško razstavo, ki vas bo zagotovo navdušila.
Na ogled so dela Sonje Makuc, Anuše Blažko, Mihe Polanca, Teje Curk Sorta, Maje Štefin, Ane Maraž, Polone Kunaver Ličen, Aline Asberga Nabergoj, Matije Kete, Irene Furlan, Janija Cigoja, Jane Humar, Simaa Besse, Anje Kranjc, Arijela Štruklja in Alana Kosmača.
Otovritvene misli Maje Marinkovske :
Skupin(sk)a slika
Zanimivo se mi zdi tudi dejstvo, da v času, ko najsodobnejše likovne prakse (npr. video instalacije, ambientalne postavitve, …) izpodrivajo tradicionalne umetniške zvrsti, na tej razstavi prevladuje polnokrvna umetnost v obliki slikarstva, kiparstva, grafike, risbe in celo mozaika (z izjemo fotografije, ki presenetljivo manjka), skratka tehnik, za katerimi se pomanjkanja znanja in talenta ne da prikriti … In upam si trditi, da je tako iz enega posebnega razloga – ker je to ena prepoznavnih lastnosti Primorske umetnosti, ki je prizemljena, konkretna, trpežna in stvarna - kot tukajšnji človek.
Kljub moji navidezni »popredalčkanosti« pa je nedvomno, da vsak od sedemnajstih avtorjev zastopa samosvojo likovno izpoved, svoj lasten spekter vsebin in rabe tehnik. Avtorji se med seboj razlikujejo tudi glede na vlogo, ki jo umetnost igra v njihovem življenju: eni so ji posvetili življenje v celoti in umetniško ustvarjanje predstavlja njihov poklic, drugi so se odločili, da bodo to pomembno kulturno dediščino posredovali naslednjim generacijam s poučevanjem, tretjim predstavlja ustvarjanje umik v svoj svet, ko končajo svoje take in drugačne obveznosti. Tako poleg mladih, a že uveljavljenih imen, ki nesporno presegajo lokalni pomen in dajejo razstavi svojo težo, ta projekt naplavlja na površje tudi nove upe, ki jih likovni kritiki, umetnostni zgodovinarji oziroma ljubitelji umetnosti nasploh, doslej še nismo spoznali in ki jim je tu ponujena ena prvih možnosti, da se predstavijo širši javnosti.
Zaradi naštetih razlogov je torej moj poskus smiselnega povezovanja med seboj različnih umetnikov v sorodne skupine zgolj vtis, spočet ob prvem srečanju s temi deli pred nekaj dnevi in nikakor kakšna težka znanost. V tako kratkem času je težko potegniti konkretnejše vzporednice med razstavljavci, saj pričujoča razstava ni nastala skozi nek selektiven izbor, niti na podlagi neke razpisane teme, temveč je bilo omogočeno sodelovanje vsakomur, ki se je želel predstaviti z lastno likovno produkcijo. Ustvarjalcem je skupna le provenienca, povezana z ajdovskim področjem, pa naj gre za »lokalce«, ki delujejo na ajdovskem in goriškem, pa tudi izven svojega rodnega kraja, ali t.i. »priseljence«, ki so si naše lepe konce izbrali za svoj nov življenjski prostor, mi pa smo jih z veseljem posvojili. Druži jih torej pripadnost do tega prostora, ta lepa gesta, da svojemu kraju prispevajo s svojim talentom in znanjem - torej s tem, kar najbolje znajo. Vsi skupaj, mladi in še mlajši, divji in zadržani, disciplinirani in bohemski, pa zagotovo tvorijo eno najpomembnejših pobud v zadnjem času na področju mlade likovne umetnosti na ajdovskem pa tudi širše, na katero se je odzvala večina povabljenih in ustvarila močno ustvarjalno bazo, ki priča, da se v Ajdovščini še kako dogaja.
Njena pomembnost izhaja iz več razlogov; ker gre za eno redkih tako množičnih zbirk lokalnih, oziroma tukaj živečih ustvarjalcev, ki bo doživela tudi stalno postavitev. Ker bo marsikateremu ljubitelju umetnosti in nam, raziskovalcem, postregla z novimi odkritji, zaradi svoje kompaktnosti pa nam bo omogočala tudi lažje nadaljnje sledenje in raziskovanje njihovega ustvarjanja. Mogoče bo s časom tudi pokazala, ali lahko govorimo o neki specifični ajdovski umetnosti, ali se da govoriti o nekih skupnih lastnostih in vplivih - ali je moč ajdovske burje dovolj velika, da poleg našega značaja vpliva tudi na kulturo in umetnost? Je v slikarjih kaj Cebejeve eteričnosti, kaj stvarnega Pilona, je v grafikih kaj Jejčičeve filigranske preciznosti, je v kiparjih kaj primitivnosti okoliških srednjeveških klesarskih delavnic?
Ne nazadnje je pobuda pomembna zato, ker umetnik potrebuje okolje, kjer se lahko druži s podobno mislečimi, kjer se lahko pogovarja o specifičnih temah in predvsem, kjer lahko dobi povratne informacije o svojem delu. Ta prostor ima vse pogoje, da postane tovrstni epicenter in pravzaprav to tudi že postaja, saj so že naše priprave na razstavo potekale v duhu solidarnosti in izmenjave, kresala so se mnenja, a vselej v prijetnem prijateljskem vzdušju.
Umetniki, na vas je, da upravičite moje napovedi in želim vam, da bi se vam tudi s pomočjo tega projekta odprle nove možnosti in priložnosti!
Maja Marinkovska.