Klub MAMA na obisku

Med drugim smo izvedeli, da bo v prihodnosti na področju mladinskega dela več programov namenjenih za zaposlovanje v okviru ESS sklada za dvig kompetenc in mednarodni mobilnosti. Država je za mlade najpomembnejši oblikovalec njihove prihodnosti in v slovenskih mladinskih centrih se tega zavedajo vsi mladinski delavci in mladi, zato je razprava o njihovih prihodnosti na mestu, saj je v postopku sprejemanja tudi slovenski nacionalni program o mladini. Nacionalni program je zastavljen sektorsko in pripravljen v sodelovanju z vsemi ministrskimi resorji, saj je pomembno, da mladi postanejo pomemben del na vseh področjih države.

Mladi so pomemben del družbe in mladinski sektor že od nekdaj z razpoložljivi sredstvi oziroma z malo denarja, kreira velike ideje z močnimi učinki, je povedal Jan Škobrne, svetovalec za mlade ministra za izobraževanje, znanost in šport. Po njegovem mnenju je mlade in mladinsko delo potrebno upoštevati in jim nuditi infrastrukturo za njihovo delovanje, kar je opredeljeno tudi v nacionalnem programu za mladino.

Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino pravi, da nova finančna perspektiva opredeljuje bolj konkretne cilje in indikatorje rasti mladinskega dela, ki so v skladu in del Strategije razvoja Slovenije in razvojnih lokalnih programov. Pomemben kazalec in oblikovalec prihodnosti družbe bodo aktivni mladostniki in njihov vpliv na lokalno ekonomijo.

Na posvetu s predstavniki ministrstva, kamor sodijo mladi, so mladinske centre najbolj zanimale ključne usmeritve novega finančnega obdobja, saj je v njihovem interesu, da lahko projekte in programe umestijo v razvojne programe. Izpostavili so pomembnost poenotenja njihovega dela. Zavedajo se, da je gospodarska kriza močno zadela njihov sektor in posledično v Sloveniji obstaja več različnih mladinskih centrov, ki gradijo različne zgodbe okoli mladih in mladinskega dela. Predstavniki države so izpostavili, da bo v prihodnje potrebno več pozornosti nameniti regionalnemu povezovanju različnih mladinskih centrov in ustvarjanju skupnih zgodb. Pri tem so se še dotaknili uveljavitve mladinskega dela in sektorja v družbi ter ohranjanje kontinuitete zaposlenih v mladinskih centrih.

Nadaljevali smo z delom po skupinah, katerih namen je bil identifikacija izzivov, katerim bi bilo potrebno nameniti v prihodne več energije in pozornosti v sektorju. Naslednji dan je bil najprej namenjen iskanju rešitev na izpostavljene izzive. Uspešno iz z namenom postavitve smernic kam in kako implementirati ugotovitve.

Pred samim uradnim Zborom kluba MaMa, nam je Zorko Škvor z Urada RS za mladino predstavil gibanje NoHateSpeech – platformi, ki omogoča izziv mladim razmislek, kako in na kakšen način se diskriminacija kaže, v kakšnih oblikah jih lahko najdemo in kako konkretno sovražni govor pogostokrat zelo negativno vpliva na osebo v katero je na tak način usmerjen. Odpira prostor, kjer lahko poveste ali svojo izkušnjo ali kje in na kakšen način do rešitve končanju takih praks.

Letos nas je bilo v skoraj polni zasedenosti skupaj 21 članic.

Vsem, ki ste se udeležili na veselje celotne ekipe MaMa - za vaše besede in energijo – hvala in nasvidenje naslednjič, v, verjamemo – še večjem številu.