Literarni natečaj za mlade: HAIKU
15.04.2014 - 30.04.2017
TEMA NAGRADNEGA NATEČAJA: Haiku
Haiku je japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo.
NAGRAJENA DELA:
Kategorija do 18. let - Julijan Vršnik
V tišini noči
pijana češnja kriči
zrele so hčere.
Kategorija nad 18. let - Jan Likar
Ponoči ne spim
Štejem bežeče ovce
in skrivam volka
VSA PRISPLELA DELA:
Led, sneg, zimski mir -
grenkoba za lepoto.
Kaj pa vidiš ti ?!
Po poti sami,
tiho, brez prijateljev,
res, ni veselja.
Usklajeni gib,
čudovita obleka.
Prava dvojina.
Klara Vrabec
Glej sredi jase
tam se krave pasejo
in travo jédo
Sonce, pomlad
po zeleni dolini
sadimo krompir
Martin Kodelja
Za oknom megla
dežniki se vrtijo
vsak gre v svojo smer.
Pijana misel
prepodi tišino
solza priteče
Razočaran sem
ugotovil, da je
smeh le v reklamah.
Anže Štrancar
Majhna cvetlica
skozi zemljo pokuka.
Odpre cvet soncu.
Zavita školjka
miruje na obali.
Valovi v njej.
Anja Koglot
V tišini noči
pijana češnja kriči
zrele so hčere.
Bogat tolmunček
soncu vrača poljube,
kopava se v njem.
Senca kostanja,
prva bleda snežinka
hladi samoto.
Julijan Vršnik
Tiho zašumi,
ko lastovka previdno
zleti v nov dan.
Želim ostati,
a na tihem me kliče
zavetje doma.
Dan se prevesi,
ko obzorje potemni,
v bridek večer.
Teja Štefančič
Sonce zahaja,
svetle so le še goré,
mrak k nam se spušča.
Pobeljen je gozd,
sneg se v svetlobi blešči,
čari zimskih dni.
Slišim zven zvonov,
vidim žar nebesnih zvezd,
dan se poslavlja.
Hana Kravos
Kot odpadli cvet
brez življenja in moči
lebdim skozi čas
V objem vetra
potisni moje telo,
pusti me, da grem
Zapuščam temo
pustim jo za seboj
žarek svetlobe.
Urška Pirjevec
Ponoči ne spim
Štejem bežeče ovce
in skrivam volka
Vzpenjajoče
gledam zemljo iz neba
Vidim trda tla
Nedolžna ptica
Si v zimo prebujena
razpenjaš krila
Jan Likar
Raje si reven,
kot da si brez ljubezni
in ves žalosten.
Naša zavest je
kot krošnja dreves
in kakor čudež narave.
Sam stojim zunaj.
Te nežne kaplje dežja so dotik srca. Elena Koradin Snežena podlaga: sneg in kristal in mraz. Zima je lepa. Vsakič minljiva, četudi je vabljiva, kruta ljubezen. Dežela modra, neskončna, večna – morje … Ljubezen pluje. Gaja Cotič Znanost je boljša kot topoumnost glave. Znanstvenik je car. Jure Bratina Strah in veselje. Motor brez bencina je. Srce žalostno. Daniel Sorč To je začetek prijetnih jesenskih dni, ko dež te zbudi. Jure Ličen Ne maram šole. Komaj čakam poletje, O, težki dnevi. Jaša Krkoč Čakam na morje. Prijetno poletje to, s prijatelji bom. Jure Batagelj Čakam usodni dan, daleč je od tedaj. Temni grdi dan. Jure Batagelj V tvojem pogledu moje skrivno upanje se odkriva spet. Lana Črnigoj Že piha veter In odganja oblake Jutri bo lep dan. Valuje morje Premika zlato ladjo Vihar se bliža. Rdeči mak Ta mali cvet v vetru Lovi svetlobo. Lara Bizjak Na nebu oblak, nežen, mimobežen v zlatem sijaju. Na bregu sedim. Reka modrozelena počasi drsi. Cvetovi češnje privabljajo čebele. Vse cveti, brenči. Elizabeta Petrovčič Zunaj cvetijo... Smeh iz mrkih obrazov, pokoplje te sneg. Jesenski umor! Krematorij ledenih. Žled in sladoled. Prekinem družbo. Vklopim nov sokovnik. Jabolčni sok, črv! Andraž Žvokelj Modrost življenja – v neskončnost ujeta globina morja. Brezskrbne misli. Kresnička je upanje. Svoboda neba. Pogled tišine. Kako pa ti začneš dan? Utrinek iz sanj. Elizabeta Šapla Ptice letijo. Tako kot ti hitro stran od tod bežijo. Ljudje kričijo, v resnici pa ljubezni le si želijo. Nikita Kodrič