Predstavitev stanovanjskih kooperativ

V Mladinskem svetu Ajdovščina se pri reševanju stanovanjskega problema mladih vse bolj ogrevajo za vzpostavitev stanovanjske zadruge. Ideja temelji na dolgoročnih najemniških stanovanjih za člane zadruge. Prednosti so v manjši najemnini in nižjih stroških, začetna ovira je lahko najem posojila, a pri tem računajo na pomoč občine. Občina Ajdovščina je pred dvema letoma kot ena prvih občin v Sloveniji sprejela strategijo za mlade, kjer je predvidela tudi ukrepe, ki bodo povečali dostopnost do stanovanj zanje. Analiza, ki jo je med pripravo strategije opravil Mladinski svet Ajdovščina (MSA), je potrdila, da se je družbeni položaj mladih poslabšal. “Stopnja brezposelnosti med mladimi se je povečala, vse pogostejše so nestalne in manj kakovostne oblike zaposlovanja, posledično se povečuje finančna odvisnost od staršev. Tudi pri reševanju stanovanjske stiske. In če jim v občini ne bomo ponudili primernih možnosti za bivanje, se bodo še hitreje odseljevali,” pojasnjuje predsednica mladinskega sveta Helena Harej.

Samo ugodna posojila niso dovolj

V MSA so preverili ukrepe, ki jih občina že izvaja. “Ugotovili smo, da ugodna posojila ali razpisi za neprofitna stanovanja za mlade niso rešitev. Zato smo iskali alternativne poti in prišli do stanovanjske zadruge. Pri nas gre za relativno nov pristop, v tujini pa so že ustaljena praksa. Posamezniki se vanjo vključijo z namenom, da si zagotovijo neprofitno najemniško stanovanje. Člani so lastniki zadruge in soodločajo o vseh zadevah,” pravi Harejeva.

Ajdovci preučujejo različne modele stanovanjskih zadrug. V večini primerov pa gre za to, da člani zadruge pridobijo gradbeno parcelo, posojilo in zgradijo večstanovanjski objekt, v katerega se vselijo. Posojilo se vrača iz najemnin, ko je plačano, se najemnina lahko zmanjša. “V proces se aktivno vključi tudi občina. Pomaga lahko s premostitvenim posojilom za pridobitev gradbenega dovoljenja, običajno nudi garancijo za bančno posojilo in pomaga z ugodnimi zemljišči ter z oprostitvijo komunalnega prispevka,” našteva Harejeva. V MSA se zavedajo, da brez konkretne podpore občine projekt ne more uspeti. “Glede na dosedanje pogovore je župan naklonjen pobudi, a o konkretnih finančnih in drugih zadevah se še nismo pogovarjali.”

Nujno je sodelovanje članov

Rešitev stanovanjskega problema za nedoločen čas, možnost pridobivanja subvencij, stabilna in v praksi za 15 do 20 odstotkov nižja najemnina od tržne, možnost soodločanja stanovalcev, racionalna izraba prostorov z veliko skupnimi prostori in posledično nižji stroški, so po njenem mnenju le nekatere prednosti tovrstnih zadrug. “Na drugi strani so tudi slabosti, najem posojila, začetni vložek, zavedanje, da nepremičnina nikoli ne postane last posameznika, in sistem, ki v Sloveniji še vedno podpira lastniška stanovanja. Zato bo treba narediti miselni preskok.”

V mladinskem svetu se zavedajo, da jih čaka še veliko dela. Do poletja želijo preučiti dobre prakse in možnosti za vzpostavitev zadruge v občini in preveriti zanimanje. Do jeseni želijo zbrati skupino 15 do 20 članov, ki bi bili pripravljeni vstopiti v zadrugo. Delo mladinskega sveta bo končano, ko bo zadruga ustanovljena. Ciljna skupina so sicer mladi, a zaželeno je, da bi se v zadrugo vključile različne generacije. Nenazadnje bo za marsikoga velika enodružinska hiša kmalu preveliko breme.

Na predstavitvi stanovanjskih kooperativ v Ajdovščini, v četrtek, 26. marca 2015, ob 19h v Hiši mladih, se nam bo predstavil Hribec.si, medgeneracijska stanovanjska kooperativa. Kako so se projekta sploh lotili, s katerimi težavami so se spopadali.

Drugi govorec na predstavitvi stanovanjskih kooperativ v Ajdovščini, 26. 03. 2015, ob 19h v Hiši mladih, se nam bo predstavil Blaž Habjan, ki deluje kot koordinator delovne skupine za stanovanjsko politiko pri Mreži za prostor. Predstavil nam bo švicarski model stanovanjskih kooperativ, ki ga preučujejo v Zavodu tovarna.

Zavodu tovarna: http://stanovanjskekooperative.si/
Mreža za prostor: http://mrezaprostor.si