IZVIRNA PUSTNA ŠEMA - NATEČAJ

01.03.2022 - 06.03.2022

Pustovanje v Ajdovščini 2022

 

Naj pust, ki po starem ljudskem izročilu prežene zimo, z našim odgovornim ravnanjem prežene tudi virus.

Tudi letos bomo pomlad priklicali brez pustne povorke in druženja pustih šem, kot vsako leto tradicionalno, v veliki dvorani Zavoda za šport Ajdovščina.

V Mladinskem kulturnem centru Hiša mladih Ajdovščina, ki v okviru svojega programa izvede tudi pustni dogodek, bomo v ta namen organizirali natečaj »IZVIRNA PUSTNA ŠEMA« in tako na večer pustnega torka ajdovske šeme predstavili v spletni galeriji Hiše mladih

https://www.mc-hisamladih.si/sl/galerija/spletna-galerija/

in na Fb strani Ajdovska Hiša mladih.

K sodelovanju na natečaju smo povabili osnovnošolce in najmlajše otroke, ki obiskujejo vzgojno – izobraževalne zavode v lokalni skupnosti.

Sodelujoče maškare bomo tudi nagradili!

 

KOT ZANIMIVOST:

IZVOR IMENA »PUST«

Slovenska beseda »pust« najverjetneje izhaja iz besede »mesopust«, podobno tudi latinska beseda »karneval«, ki izvira iz besed »meso« ter »pustiti« ali »postiti se«. To je tudi dobeseden prevod iz italijanskega izraza »carneleva«, ki pomeni »opusti meso«. Iz tega izraza je najprej nastala beseda »carnevale«, iz nje pa evropska oziroma mednarodna beseda »karnevál«, ki pomeni »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«.  

KDAJ NASTOPI PUST IN KAKŠNO JE NJEGOVO SPOROČILO?

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Ta vsako leto pride na prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni oziroma po 21. marcu, pustna nedelja pa je sedem tednov pred veliko nočjo. Da dobimo pustni torek, pa od znanega datuma velike noči odštejemo 47 dni.

Vse od pustne sobote pa do pepelničine srede, ko pust v skladu z ljudskim izročilom pokopljemo in pričnemo s štiridesetdnevnim postom pred veliko nočjo. Slednji v resnici traja 46 dni, vendar je tradicionalno iz njega izvzetih šest postnih nedelj, ko se ni treba postiti.

V pustnem času še danes ponekod živi običaj, da pustne šeme obiskujejo domove, kjer jih toplo sprejmejo in radodarno pogostijo. V času pustovanja velja, da oblast prevzamejo šeme vseh vrst, vse od takšnih, ki odganjajo zimo do mask, ki odražajo kritiko sodobnih družbenih razmer. Nekateri celo verjamejo, da se ljudje v času pusta ne našemijo, temveč odvržejo maske, ki jih sicer morajo nositi vse leto.

Pustno dogajanje je tako pestro vse od debelega četrtka do pepelnične srede, v tem času pa se zvrstijo zanimivi pustni običaji, sprevodi ter predvsem bogato obložene mize z nepogrešljivimi pustnimi pregrehami. Za pustni čas namreč velja, da mora biti predvsem težke in mastne hrane v izobilju, zato pustni nedelji ponekod rečejo kar mastna nedelja. Najbolj prepoznavni med pustnimi dobrotami so vsekakor slastni pustni krofi, prvotno cvrti na svinjski masti in narejeni brez kakršnega koli nadeva, danes pa lahko poleg značilnega marmeladnega izbiramo med vrsto različnih polnil. Sicer pa je tradicionalna pustna pojedina po slovenskem kulinaričnem izročilu zares pestra, saj naj bi se za pusta naše mize šibile pod mastnimi in nasitnimi jedmi, kot so svinjsko suho meso, kislo zelje, ocvirkova potica ali špehovka, žlikrofi in ocvrte sladice, posute s sladkorjem. Med drugim je bil namen pusta pospraviti stare zaloge hrane, ki bi se sicer med štiridesetdnevnim postom pokvarile.

Tradicija tega slovenskega ljudskega običaja sicer sega v predkrščanske čase in je v osnovi poganski praznik. Ljudje so tako pred prihodom pomladi s šemljenjem v grozljive maske odganjali zimo, mraz, lakoto ter zle duhove, privabljali pa toplejše dni, energijo plodnosti, srečo in dobro letino.   

 

NEKAJ STARIH SLOVENSKIH PUSTNIH VRAŽ:

STE VEDELI, da če na pustni torek v hišo ne pridejo maškare ali se jim zaprejo vrata, bo hišo doletela neizogibna nesreča;

če za pusta se ne bomo najedli krofov, se poleti ne bo sušilo seno;

če so na pustni torek krofi slabo pečeni, repa jeseni ne bo debela;

čim bolj mastna bo špehovka, tem boljši je gnoj, ki ga kmetje na ta dan zvozijo iz hleva;

če na pustni torek sneži je treba plesti košare, saj to pomeni, da bo tisto leto dosti češenj;

če na pustni dan v hišo najprej vstopi ženska, bo pri hiši veliko kokoši.

  

Še nasvet za peko krofov:

•    Krofe je pri vzhajanju vedno treba pokriti, če ne se prehladijo!

•    Za še boljši okus v testo dodaj dve žlički ruma.

•    Z ročajem kuhalnice preveri, če je olje že dovolj segreto – ob ročaju se bodo pojavili mehurčki.

•    Preostale beljake, ki so ostali od jajc, porabi za snežene kepe ali penice.

•    Iz istega testa, narejenega iz namenske moke za krofe, lahko pripraviš kvašene flancate ali miške!

 

Naj bo PUST mastnih ust kot vedno tudi ustvarjalen in zabaven!